Tale Bowmore se je znašel v moji kolekciji bolj po naključju. Na rednem testiranju s frendi, sem ga, rahlo optimistično, ob bok postavil Ardbegu 10, Lagavulinu 16, Caol Ili 12 in Laphroaigu 10.

Pred poskušanjem smo se zmenili, da si ga bomo po testiranju razdelili. Na koncu ga n’ben ga ni hotu. Je tako šel z mano domov, kjer je obtičal v kotu omare, dokler se ga čez kakšen mesec nisem usmilil. “Sej ni tok slab!” je bila prva misel, ko je mehko stekel po grlu.

Bowmore Legend starajo samo v ex-bourbonovih sodih. Nič šerija, nič porta. Nič starosti. Ko zraven ni težke Islay konjenice, je še kar spodoben.

Vonj: Bowmore! Ne morš falit. Bolj sladek kot 12-ka, nekakšen dimljen med z jabolki. Nekaj  citrusov in seveda, šota.

Okus: Sladek in dimljen. Brez intenzivnosti, šibkega telesa. Lahek.

Pookus: Kratek, a prijeten in topel. Na koncu presenečenje. Konča se s prahom ogljenih briketov. Kot da bi dobil šus ogljenega prahu iz vreče grill briketov direkt v usta. Ni tako slabo, kot se sliši. 

---

🥃🥃 / Če ni drugega.

---

Seveda je bilo to “legendo” nesmiselno vključiti v testiranje skupaj z Islay težko kategorniki. Gre namreč za vstopni oz začetni viski destilarne Bowmore, ki niti noče, niti ne more biti konkurenca zgoraj omenjeni Islay težki konjenici. Bowmore Legend je dimljen, a lahek, manj kompleksen viski, prijetnega vonja in solidenga okusa. Preseneti odsotnost neprijetnega hrasta in posledične grobe trpkosti in grenkobe. Islay single malt, ko ti zapaše (sladka) dimljena šota in ne pričakuješ presežkov.

---

• Destilrana: Bowmore
• Regija: Islay
• Alkohol: 40%
• Vonj: med, dim, jabolka, šota
• Okus: sladek, dim
• Pookus: kratek, prah ogljenih briketov

 

 

 

 

---