Destilarna Glenfarclas slovi kot proizvajalec šeri viskijev. Kar vsekakor drži. Drži tudi, da se šeri, v viskijih te destilarne, včasih skriva. Kar pa ne drži za Glenfarclas 105, kjer je šerija več kot dovolj. 
Tudi alkohola mu ne manjka. Kar 60% so mu ga odmerili. Ker ga pred polnitvijo niso redčili z vodo (ja, viskije pred polnitvijo redčijo z vodo),  mu pravijo cask strength. A ni čisto ‘pravi’ cask strength. Cask strength oz. “jakost soda” pomeni, da ima ustekleničen viski takšen odstotek alkohola, kot ga je imel v sodu. In ta je od soda do soda različen. Pri Glenfarclasu 105 je jakost alkohola vedno 60%. Pri vseh serijah. Kako to naredijo? Za Glenfarclas 105 zmešajo viskije iz različnih sodov v takšnem razmerju, da vedno dobijo 60% alkohola. Včasih so pri takšnem mešanju vsi uporabljeni viskiji starejši od 10, 20, … let. Takrat na zadnjo stran steklenice napišejo ustrezno številko. Takrat Glenfarclas 105 ni več NAS viski.

Pri Glenfarclasu 105 so uporabili tako šeri sode, kot ex-burbon sode. Kolikor sem uspel izbrskati na spletu, bili šeri sodi prej napolnjeni z oloroso in fino šerijem. Tako, na oko, se mi zdi, da je bilo uporabljenih več šeri sodov, kot burbon sodov in da so bili šeri sodi “sveži”. Rubinasto rdeča barva, ki ni spimpana, to potrjuje. Tudi vonj in okus odkrivata močno šeri poreklo.

Vonj: Zelo šeri. Kompot iz mešanega sadja, v katerem je največ sliv in kar nekaj cimeta. Malo čokoladnih arom binglja za kompotom.  

Okus: Zelo suh in pikanten ob prihodu. Nekoliko robusten. Nato za trenutek sladek šeri oblije usta, a se pikantnost hitro vrne. Tokrat z grenko čokolado. Slive se iz vonja pokažejo pri prehodu v pookus. Suh od začetka do konca.

Pookus: Poprast šeri, z nekaj trpkosti vztraja solidno dolgo časa. Suh.

---

🥃🥃🥃 / Za poskusit! 

---

Suh, lahek in intenziven. Ob prihodu za trenutek kremast, a se nato hitro posuši in močno zapeče. Pekoči občutek v ustih, ki plafon doseže nekje na sredini okušanja, je na zgornji meji sprejemljivega. Huh. Intenzivne šeri arome so prijetne, s suhimi slivami kot najintenzivnejšo noto. Okus lepo dopolnjuje vonj. Nekoliko manjkata globina in slojevitost.

Brez vode ga je sicer možno konzumirati, a to počnete na lastno odgovornost. Voda obvezno. Ne samo, da se z vodo “umiri”, voda ga obogati, saj šele razredčen razkrije vse, za alkoholom skrite arome in okuse. A tudi z vodo mu manjka globina in slojevitost. Starih viskijev ni prav veliko v tej 105-ki.

Glenfarclas slovi kot šeri destilarna. Bi po kar nekaj poskušenih viskijih iz njihove ergele pripomnil, da imajo “šeri” viskije in šeri viskije. 105ka je šeri. Če želite manj robat šeri, z žlahtnostjo, ki jo dajo leta, pa bojo Glenfarclas viskiji, s številkami 15, 17 ali 21 na steklenicah, prava izbira. Če vam nese do 25, še bolje, da o 40-ki niti ne govorimo.

V primerjavi z Aberlour A’bunadh serijo je manj sladek, bolj suh in manj kompleksen. So v A’Bunadhu v igri starejši viskiji, a je 105ka cenovno ugodnejša. Cel liter stane dobrih 43€. Preračunano na 0,7l, je to par centov več kot 30€. No brainer.

Od kje številka 105 v nazivu? 105 alcohol proof. Proof je stara angleška mera za vsebnost alkohola. Vsebnost alkohola v žganici so določali s pomočjo smodnika. V žganico so namočili peleto/tabletko smodnika. Če je smodnik gorel, je bila vsebnost alkohola 100 degrees (°) proof oz. 57,15% in žganica je bila obdavčena po višjem davku. 57,15 je zelo blizu ulomku 4/7=0,5714. Določili so, da je 100° proof = 57,14% (volumsko volumski odstotek). Malo srednješolske matematike (ali pa prebereš na wikipediji) in prideš do zaključka, da moraš volumske % pomnožiti s 7/4 (1,75) in dobiš stopinje proof. Torej, 60% alkohola=105 proof.

---

• Destilarna: Glenfarclas
• Regija: Highland
• Alkohol: 60%
• Vonj: slive, rozine, čokolada, klinčki, cimet
• Okus: poper, grenka čokolada, šeri, slive, suh
• Pookus: suh, poper, srednje dolg
• Leto polnitve: 2015
• Hladna filtracija: Ne
• Dodana barva: Ne
• Voda: Da
• Voda: Obvezno

 

---