Glenfiddich 18 je eden izmed viskijev, ki sem jih prvič pokonzumiral še v mojem pred-ocenjevalnem obdobju. Takrat sem viskije shranjeval v hladilniku (buh pomagi), natakal v tumbler kozarec z ledom (se prekriža) in jih po grlu spuščal na eks (gre na grmado). Ja, ko ne veš kako se zadevi streže, je hitro vse prav. Al’ pa sam’ hitro. Tokrat je bil Glenfiddich 18 spedenan po propisih. Nič hladilnika, v proper kozarcu, srkan počasi. In to iz dveh različnih pakiranj. Najprej sem ga po grlu spustil iz miniaturke. Nato je po grlu stekel še iz novo oblikovane 0,7L steklenice, ki je sedaj malo nižja, bolj čokata in vstavljena v štirioglato škatlo.

Za razliko od Glenfiddicha 15, pri katerem uporabljajo tri vrste sodov (burbon, šeri, novi sodi) in ga na koncu starajo po solera metodi, pri Glenfiddichu 18 uporabijo samo burbon in Oloroso šeri sode. Ko doseže polnoletnost, izberejo viskije iz 150ih sodov, nakar ta viski, še tri mesece starajo plementijo v velikih hrastovih zbiralnikih (tuns). Do tu vse super. Sedi 5.

Sedaj pa nekaj, česar večina, ki se vsaj malo spozna na viski(je), ne razume. Ta viski, ki je 18 dolgih let čakal, da ga iz 150ih izbranih hrastovih sodov, nabitega z alkoholom, aromami in okusi, dajo na trg, so pred polnitvijo v steklenice, razredčili na mizernih 40% alkohola. Zakaj, o zakaj Glenfiddich? Z eno potezo, ste 18 let star viski spravili na nivo blended faking Ballantinnesa?!

Vonj: Na začetku se bogati vonji (pre)zrelega sadja zapodijo proti nosu. Vonji so čisti in kljub zrelosti, živahni. Alkohol ne draži nosnic. Pohvalno. Počasi se razvijejo še začimbe (cimet), jabolko in ščepec poprastih citrusov, ki dajejo svežino. Bogata vanilija iz burbonovih ga zaokroži. Navdušen.
Okus: Obetaven prihod, ki pa poklekne pri razvoju in zaključku. Močno poklekne. Nič kaj pohvalno. 40% alkohola je pri tem viskiju naredilo svoj maksimum. Sladkoba in malo pikantnosti, z zrelim, medenim sadjem, te glasno pozdravijo in hitro izginejo.
Pookus: Bolj na kratki strani, kremast in enostaven.

---

🥃🥃🥃 / Za poskusit!

---

Bogat in kompleksen vonj. Od hrasta, vanilije, popra, do malo bolj temnih šeri not. Okus žal ne sledi vonju v celoti. Vse je tam, a manjka ojačevalec. Manjka alkohol, ki opravlja vlogo ojačevalca pri viskiju. Vonj z intenzivnostjo in raznovrstnostjo prevladuje nad okusom. Škoda. Že 3% več bi pomagalo, a mislim, da kliče po 46% alkohola.

Glenfiddicha 18 se drži sloves, da s svojimi 18. leti, ne prepriča najbolj in vsaj pri okusu, res ne. Razlog je naveden zgoraj. Tudi s ceno okoli 80€ je vse bližje večini 18 letnikov, kjer je pa nabor viskijev že tak, da je res potrebno premisit o nakupu. Glenlivet 18 je mnogo, mnogo boljša izbira.

Destilarno Glenfiddich je ustanovil William Grant, in je še sedaj v lasti podjetja William Grant & Sons, ki je družinsko podjetje. Je največja destilirana na Škotskem. Škoda, da so se zaradi velikosti izgubili detajli, ki destilarne v družinski lasti delajo posebne.

---

• Destilarna: Glenfiddich
• Regija: Speyside
• Alkohol: 40%
• Sodi: ex-burbon, šeri oloroso
• Vonj: zrelo sadje, vanilija, poper, jabolko, citrona
• Okus: med, poper, mešano sadje
• Pookus: sladkor v prahu, kremast
• Leto polnitve:
• Hladna filtracija: Da
• Dodana barva: Da
• Voda: Ne
  

  ---

To je viski številka 100 (sto) na tem mojem blogu. Lohk si čestitam. 100 ocenjenih viskijev. Skoraj vsak tretji, ki sem ga probal. Je pa to zadnja objavljena ocena v taki obliki. Zakaj? Ker je časa vedno manj in zgodbe vedno daljše. Viskije bom ocenjeval še naprej, v enakem tempu, le da bodo ocene krajše, bolj fokusirane na viski in manj na zgodbo.

Slainte!